Amadej Bertoncelj
Amadej, en super friendly, fajn, fejst fant, ki hodi na fax na DIF . Vse na F uglavnem. Razen da je Amadej, ne Famadej. Njegova funkcija na Sceni je trener, simpl. Največji plezalni uspeh je 7c+, ne tok simpl.
Zase pove, da pleza že od svojega 3. leta, torej že 17 let. Če izračunamo, je star 20 let, pleza pa že 85 % svojega življenja. Če bo hotel plezat 99% svojega življenja, bo moral živeti do 297. leta. In plezat do zadnjega. Mind is blown!
Urh Čehovin
Vsi mislijo, da se piše Urh, potem pa jim ni jasno, kaj je zdaj s Čehovinom. Urh, routesetter na Sceni, bivši trener Slovenske reprezentance, legenda balvanskega plezanja z zlezenim 8C balvanom, uglavnem veliko bolj za*eban lik, kot izgleda na prvi pogled. 😉 Kličejo ga tudi Krimp Krimper, verjetno zato, ker je bolano dober tudi na sloperjih.
Z Urhom je enakovredno dobro spit pivo kot it klajmbat balvane kot samo hengat na Sceni. Zadolžen je bil tudi za to, da si je izmislil ime Scena. Kar moramo reči, je opravil fenomenalno. Scena it is!
Jana Čukajne
Jana, na Sceni zadolžena za red in disciplino ter za vse ostale stvari, ki jih še Superman ne zmore; na primer vodenje treningov cicibanov in odpisovanje na maile. Ona je tudi oseba, ki sedi v pisarni, ki vodi do glavnega š(t)efa in odloča o tem, kdo in kdaj lahko prodre do njegove pisarne.
Jana je hkrati zelo nedisciplinirana, ko pride do lastnega treninga. Njena največja prednost pri bolderiranju je namreč ljubezen do klepetanja in s tem pride do res dobrega počitka med poskusi. Največji plezalni uspeh: Po plezalni poti na Grmado.
Enej Kočevar
Dana Munih
Dana je primorka, ki ima na Sceni vodeno vadbo za odrasle. Pravi, da more več plezat, da bi lahko izpostavila svoj najboljši uspeh v plezanju, nadimka pa tudi nima. Njen največji minus pri plezanju so dinamični gibi, plus pa njena gibljivost. Menda je gibanje najboljša terapija in vas nagovarja, da ne pozabite na vaje za mobilnost in gibljivost. Dobro ogrevanje je pol treninga!
Dhyan Anaja Banič
Anajina primarna funkcija na Sceni je teženje mladini, sekundarna pihanje svečk na tortah, terciarna pa božanje vse kužkov na Sceni.
Ogromno pleza, nikoli pa še ni rabla nič kaj resenga zlezt, ker se je prej taktično poškodovala. Pod svoj največji uspeh pa šteje flash ferate na Šmarno.
Pod pluse si šteje, da se ji rata kdaj dobro naložit na nogo, minusi so pa samo v glavi, pa v prstih.
Njen moto je, da lajf ne more bit lepši, zdej pa razum to kokr češ.
Zarja Brzin
Zarja na Sceni trenira male zagrižene cicibane in skrbi, da imajo slavljenci na Sceni najlepše ropjstne dni.
V skali ne pleza prav veliko, a je v svojo knjižico uspehov dodala tudi že kakšen 7a, predvsem pa zelo dobro navija za svoje soplezalce. Njen največji minus pri plezanju je, da ji hitro zmanjka motivacije. Mogoče, pa moramo še mi navijati za Zarjo?
Njen moto je, da je treba plezat ne glede na to kakšne volje smo, ker bo ziher boljš. Se strinjamo:)
Andraž Gregorčič
Andro. Tudi ko mu voda teče v grlo, se zna zasmejat (sicer malo grgrajoče) in fajtat dalje. Za največji plezalni uspeh mu štejemo dejstvo, da je enkrat na detajlu vpel komplet z nogo. (Vidite, o čem govorimo). Uradni najtežji plezalni uspehi pa so Alien invaders 7C(+) bolder in nekaj 8b-jev (RP) v skali. Po duši je skalaš, ni važno al je na štrik al na krešped. Rad je kreativen in ustvari nekaj novega, zato z veseljem navrta tudi kakšno novo smer v skali ali pa na plastiki postavi kak balvanski problem.
Na Sceni ga je moč najti vsepovsod: je eden izmed trenerjev vodene plezalne vadbe, starejših mladincev, eden od dveh trenerjev Scenovadbe, nudi masažo, kineziotaping in druge kineziološke storitve. Magistriral je namreč na Fakulteti za šport in rad znanja, ki jih je pridobil, deli naprej.
Njegov moto: Ni važna velikost psa v boju, temveč velikost boja v psu. Woof!
Julija Kruder
July ali Đuli, odvisno od tega, kje se ravno nahaja. Čisto zaresno zelo dobra plezalka, v 16 letih plezanja je bil njen največji uspeh finale na svetovnem pokalu. Pohvali pa se tudi s tem, da je spila kakšen koktejl vsaj z desetimi zmagovalci svetovnega pokala! Najtežji bolder, ki ga je zlezla, je 8A Angry birds, za kaj več je premalo hodila v skalo, zdaj ko bo Scena pa….bo verjetno v skali še manj. 🙂 Ker je po naravi bolderaš in ji je štrik samo v napoto, se je lotila “plezanja na štrik brez štrika” in z 8a+ Weatherman postavila ženski rekord po težavnosti v disciplini DWS. Delo na sceni: krotenje mularije, treniranje 24/7 in redno objavljanje treningov na Instagramu. Torej, če ne trenira, bolderira. Če ne bolderira, instagramira. Dog hater, kids lover. Sori Š(t)ef #sorrynotsorry.
Rok Logar
Rok, , tisti, ki ve natančno, koliko piva in rogljičkov se konzumira na Sceni in edini, ki razume, kako natančno deluje Studionaut. Ok to smo si izmislili, tudi ustvarjalci Studionauta ne razumejo natančno, kako deluje Studionaut :).
Rok je velika uganka, z nami ni želel delili svojega največjega plezalnega uspeha, pod pretvezo, da ne ve, kako se smer imenuje. Po konfrontaciji je priznal tudi, da ne ve niti, v katerem plezališču se smer nahaja. No, to je pa že nova raven transcendence športnega plezanja. Se je pa odločil, da bo našel najlažjo smer/bolder na svetu. Menda ga v Magic Woodu že čaka bolder z oceno 1b 🙂 Projekt v teku…
Špela Noč
Špela Noč. In dober dan, Špela!
Špela je bila rojena zato, da ima na Sceni čez vse, kar se tiče oblikovanja in organizacije stvari, ki se na Sceni dogajajo. Pa za črn eyeliner. Sploh če vprašate Zana. Njen največji plezalni uspeh je padanje v zadnjih gibih pretežkih smeri. Njena največja prednost pri plezanju je, da petke daje tudi tam, kjer definitivno nimajo kaj početi, njena največja slabost pa vaje za moč.
Da zaključimo, Špela je zanimiva popestritev Scena ekipe. Sploh, ker je drugače magistrica strojništva. Jap, prav ste prebrali, magistrica strojništva. Damn girrrrl!
Zan Lovenjak Sudar
Zan, tako je, Žan brez strešice. Najbolje, da mu rečete kar Sudi. Pob samega sebe opiše kot “plezalni fanatik in kmečki fant s podeželja”. Njegov najtežji splezan bolder je 8B+, njegov največji uspeh 9. mesto na SP v Moskvi v balvanih! Ni slabo, za kmečkega fanta s podeželja.
Njegova največja šibkost pri plezanju je, da ne zna stopiti na mali stopek. Največja vrlina pa je, da se zaveda, da ne zna stopiti na mali stopek. Zato najraje zadevo kar poročka.
Delo na Sceni: routesetting, treniranje tekmovalcev, praznjenje zalog iz šanka, dežurni preizkuševalec sladoledov. Da se kej ne pokvari! Tega sicer ne ve, a na Sceni ima tudi funkcijo privabljanja mladih deklet (tudi Špele). Go Sudi!
Nina Mihelič
Nina, nadvse prijazna in prijetna punca, ki najbolj šokira v trenutku, ko sleče svoj pulover in pokaže bicepse. Pa tricepse. Kvadricepse in vse ostale cepse… well, you get the picture. Takrat umolknejo vsi, vključno s ponosnimi bodibilderji ki pomislijo, da morajo še malo bolje naštudirati svoj vnos ogljikovih hidratov in proteinov. Nini je to namreč uspelo – čeprav je po horoskopu vegeterijanka, ima vnosa proteinov več kot očitno dovolj (in to je tisto, kar bodibilderje najbolj zmede).
Delo na Sceni: Joga! Tista za plezalce in tudi neplezalce in treningi vodenih vadb.
Nino imamo na Sceni tudi zato, da pleza in v praksi prikazuje, da je možno popolno razmerje med močjo, vzdržljivostjo in gibčnostjo. Pa zaradi Alfa. Woof!
Živa Perpar
Vedno do ust nasmejana in Živa. Lahko ji rečete tudi Živac ali dr. Živago.
Njena naloga na Sceni je šola plezanja, ljubiteljski hobi pa umikanje ščetk izpod stene. Je rojena skalašica, njen največji plezalni uspeh je Pokraculja 8a, ljubi krimpe in je skregana z odprtim prijemom, njena šibka stran je menda tudi haklanje prstov, močna stran pa šolski obrat kolena.
Živa je menda ljubiteljica ugank. Torej. Kaj je majhno, rdeče, z oddaljevanjem postaja pa vedno bližje? Ne vem, ampak če bo kdo ugotovil, bo to zagotovo Živa. 😉
Pablo Pes
Pablo, Scenski šerif, pasja plezalna legenda, ki ima v Ospu navrtano čisto svojo smer, je na Sceni zadolžen predvsem za varovanje pred vsiljivci. Če ne drugače, ga boste prepoznali po rdečem frizbiju, ki je, tako kot vsi ostali njegovi rdeči frizbiji, na poti do uničenja (če ga ne bomo prej zabrisali v prepad). Crkljiv ni, zna pa pol ure renčat na vsiljivce. Pozna na uro (vedno zalaja 5 minut pred deseto, ko pričakuje svoj “dobertek” in en dober tek po blazinah na Sceni). Obvlada dinamce, skoke, nekoliko slabši je v krimpanju (sploh od poškodbe fleksorja na zadnji taci).
Pablo po imenu Pes. Ne moreš ga ne imeti rad.
Tomaž Pižmoht
Tomi. Simpl nadimek, ne tok simpl tip. Tomi ima način, da zna vse stvari zakomplicirat. Vsak grif se da prijet vsaj z dveh strani, stop se da zahodit z leve ali pa z desne, čist odvisno, kako na stvar pogledaš. Ampak zato je Tomi tako nepogrešljiv na tečajih plezanja (razume vse bizarne strahove tečajnikov in mu ni problem tudi osemkrat pokazat, kako se naredi osmica) in tudi na plezalni vadbi (z veseljem skupaj z vadečimi celo uro debatira o tem, a bi bilo bolje v nekem primeru obrnit koleno ali zasukat bok. Ali pa mogoče zataknit peto?).
Uglavnem Tomija imamo radi, želimo si, da bi čimprej spet začel plezat nazaj v skali, ker mu sploh ni šlo tako slabo. 8a+ smer in 8A bolder, gladko. Na plastiki pa še kaj več. Strong!
Anže Borinc
Anže se je scenini ekipi pridružil 2022 in sicer kot trener in routestter. Njegov največji uspeh je poleg dostopa
do Kotečnika še 8b+ smer in 8A+ bolder, za kaj več pa pravi, da mora malo dlje ostati nepoškodovan.
Njegov največji minus pri športu je padanje direkt pod štantom, največji plus pa, da ne obupa tudi ko že stotič na istem
gibu in bi vedno rad naredil ‘sam še en try prsežem, zdej bo šlo’. Je power freak, ker ga ni gibčka , ki ga nemoreš pofejkat na moč 🙂
Njegov moto je: ‘Če so vsa vrata zaprta pa pojdi skoz okno ven. Rešitev vedno obstaja na tebi pa je, da jo najdeš’
Ekstra fant, ni kaj!
Eva Steharnik
Eva. Skromna d’čva s Koroške, ki jo najdeš v družbi vrtčevskih otrok in mlajših mladincev. Občasno še kaj (s)pleza, definitivno pa manj kot bi si želela. Največji plezalni uspeh (ko se je še znala napet) je Asterix 7b+ v Burjakovih pečeh. Njena šibka točka pri plezanju je moč, ki jo nadomesti s petkami in gibljivostjo. Doma večinoma pleza v družbi samih strong pobov in jim (pa tudi sebi) z največjim veseljem dokazuje, da ni vse v moči. Anže, a bereš 😉
Jora Vilicer
Đora, Jorge (samo za domače), drugače Jora. Res ne vem, kje se najdejo te nadimki. Jora je steber kočevskega plezanja in ena izmed trenerk v skupinah od najmlajših do srednje velikih plezalnih upov. Menda jo je koristno imeti s sabo na žuru, ker poskrbi za svoje žurerske prijatelje kot mama mačka za svoje mlade. Nihče ne gre domov lačen, nihče ne gre domov žejen in predvsem, nihče ne gre domov.
Največji plezalni uspeh ji predstavlja to, da vedno pride nezadihana do plezališča. Najraje sicer pleza Na cesti (v Napoleonici), na Verdu (spodnji parking) in Za vasjo. Tam, kjer so dostopi kratki in jedrnati. Pa bodimo še mi. Ajd!
Štefan Š(t)ef Wraber
Naš veliki hefe, vedno poln načrtov, projektov, s telefonom ali fotičem v roki in ciničnim nasmeškom na obrazu. Njegovi največji plezalni uspehi so pravzaprav neplezalni – dobrodelni Projekt OSP in dobro načrtovani projekt Bolder Scena.
Sicer pa tudi v previsih fant ni švoh, do sedaj je v plezališču stisnil skromni 8b+. Meni, da se da večino življenjskih problemov rešit z dobro zahakljano peto. Pri svojih zaposlenih ceni ljubezen do živali, znanje uporabe sto in ene telefonske aplikacije na smart phonu in lojalnost. Skop s pohvalami, velikodušen pri plačah. Strasten pri plezanju. In pitju kave. In tudi če se mu svet sesuva, zna najti trenutek ali dva za čohanje mimoidočega psa ali mačka. Š(t)ef, na Sceni zadolžen za to, da vse laufa. Popravek, da vse pleza.
