Pozdravljen/a!
Verjamemo, da se je novih stvari vedno težko lotiti, zato ti tukaj odgovarjamo na vsa vprašanja,
ki se ti porajajo in se že veselimo, da se nam pridružiš na Sceni!
Bolder: iz angl. besede ‘boulder’, ki pomeni velik kamen, balvan.
Na hitro:
👉 Balvansko plezanje je za vsakega, ki se za to odloči. Omejeni nismo niti s starostjo, konstitucijo ali fizično pripravljenostjo
👉 Če se odločiš, da prideš k nam plezat, za to potrebuješ le magnezij in plezalke. Plezalke si lahko sposodiš pri nas, kupiš pa lahko tudi Scena magnezij.
👉 V dvorani so z barvno lestvico označeni balvani vseh težavnosti, tako se za vsakega lahko nekaj najde.
👉 Za zagotavljanje varnosti vseh v dvorani je potrebno slediti osnovnim pravilom obnašanja – klik
Če te o balvanskem plezanju zanima še več, imaš več informacij spodaj:
Kaj je balvansko plezanje? 🤔
Balvansko plezanje je preprosto povedano plezanje, pri katerem ne potrebuješ dodatnega varovanja z vrvjo in varovalnim pasom. Stene so nižje, visoke okoli 3m, pod steno pa je blazina, ki ublaži padec. Če se lotimo balvanskega plezanja v naravi uporabimo blazino, ki ji rečemo kar crash pad. To postavimo pod balvanski problem, ki se ga lotevamo in nas varuje pri padcu. Balvansko plezanje ima veliko prednosti:
- Zelo dobro je za moč zgornjega dela telesa in prstov, hkrati pa vadba vseeno vključuje vse mišice.
- Pomembna je povezava možgani – telo, saj moramo ugotoviti najlažjo in najbolj logično pot, po kateri se povzpnemo na vrh in to pot realizirati.
- Je zelo socialen šport, na steni ni nič nenavadnega, da se ljudje med seboj spodbujajo, si čestitajo ipd.
Na steno se odpravljam prvič, kaj me čaka? 🤔
Če se na balvansko steno odpravljaš prvič je najbolj pomembno to, da se imaš fajn in se počutiš varno. Balvansko plezanje za veliko ljudi predstavlja predvsem možnost sprostitve, zabave in druženja s prijatelji.
Kako pogosto plezaš in kolikokrat na teden si v centru, ni pomembno, dokler si ne zastaviš nekega resnega cilja (npr. do konca leta želim splezati svoj prvi 6B). Najpomembneje je, da se imaš dobro in da ti je plezanje v veselje.
Balvansko plezanje je za vsakega, ki si to želi poizkusiti. Vedno se lahko najde balvan, ki ti bo ustrezal, ne glede na konstitucijo, fizično pripravljenost, starost in druge dejavnike. Poleg tega pa, vsi moramo začeti nekje in vedno je prostor za napredek.
Kaj potrebujem za plezanje? 🤔
Za plezanje v balvanskih centrih potrebuješ le dve stvari. Prva so plezalke, posebni čevlji, s katerimi lažje plezamo in stopamo po steni, druga pa magnezij, ki si ga damo na roke, da imamo boljši oprijem na oprimkih. Plezalke si lahko za začetek sposodiš tudi pri nas, ponujamo pa tudi magnezij. Dobro je, da imamo magnezij v posebni magnezij vrečki, ki jo vzamemo s seboj pod steno. Če si postal redni obiskovalec na Sceni imamo tudi svoj Scenin Boulder Bag.
Najpomembnejša sta dobra volja in veliko smeha.
Kaj je to balvanski problem? 🤔
Na steni postavljalci smeri (angl. routesetters) vsak teden postavijo določeno št. novih smeri. Smer je sestavljena iz oprimkov enake barve, po katerih pridemo do vrha. To predstavlja balvanski problem. Vsak balvanski problem oz. balvan ima označen začetek in vrh.
V splošnem so pravila balvanskega plezanja sledeča: Za uspešen vzpon je potrebno priplezati na vrh balvanskega problema po določenih oprimkih enake barve, pri čemer je nujno začeti na označenih začetnih oprimkih in končati na označenih končnih oprimkih. Pri plezanju lahko plezalec oprimke po želji spušča (ni potrebno prijeti vseh) in menja kombinacijo gibov pri plezanju (temu rečemo, da poizkuša različne bete). Včasih kdo na dan privleče urbani mit, da mora plezalec končni oprimek držati 3 sekunde, predno se lahko zmagoslavno vrže na mehke blazine in se začne hvaliti z uspešnim vzponom. V resnici pa velja, da mora plezalec stabilno zaključiti na označenem končnem oprimku, 3 sekunde gor ali dol. Če mu uspe balvanski problem premagati v prvem poizkusu, rečemo, da je bil uspešen že “na flash”. V tem primeru mora očitno poskusiti še kakšen težji bolder. Če pa mu je uspelo na flash splezati balvanski problem ekstremne težavnosti, je soplezalcem dolžan častiti pijačo.
Kaj so to ocene balvanskega problema? 🤔
Balvani so rangirani z različnimi ocenami. Po svetu imajo balvanski centri različne načine ocenjevanja. Na Sceni se poslužujemo barvnih oznak. Ocene so v razponu zelo lahko do ekstremno.
Na splošno se v Sloveniji uporablja Fontinebleau lestvica. Ocene se začnejo z 1 (čeprav načeloma težko najdemo balvane, z oceno manjšo od 3) in grejo neomejeno navzgor. Vsaka št. je razdeljena še na A, B in C, dodajajo pa se še plusi. Tako sledi: 3, 4A, 4B, 4C, 5A, 5B, 5C+, 6A, 6B itd. Plus pomeni, da je ocena malo težja od npr. 5C, vendar še vseeno ne tako težka kot 6A.
Američani uporabljajo V lestvico, ker se ocene začnejo z V0, do sedaj je najtežji preplezan balvan ocene V17. Tudi tu se pojavljajo plusi (npr. V4+), ko je balvan težji od nižje ocene in lažji od naslednje.
Kaj je razlika med balvanskim in težavnostnim plezanjem? 🤔
Razlika je v višini stene in načinu varovanja. Pri težavnostnem plezanju uporabljamo vrv in varovalni pas ter sisteme, v katere vrv vpnemo. Lahko plezamo naprej (angl. lead) oz. z vpenjanjem ali z varovanjem iz vrha (angl. top rope). Pri težavnostnem plezanju je velikokrat bolj pomembna vzdržljivost, medtem ko je pri balvanskem zelo pomembna tudi koordinacija.
Pravila in varnost v balvanskem plezanju:
Čeprav je balvansko plezanje v prvi vrsti namenjeno sprostitvi in zabavi, pa je potrebno vseeno slediti nekaterim pravilom.
Tako kot povsod, je tudi med plezanjem upoštevati etiketo obnašanja v telovadnici. V ta namen smo ti pripravili prav posebno brošuro, kjer so zbrana pravila obnašanja.
Plezalni žargon
Tudi plezalci imamo svoj žargon. Pripravili smo ti slovarček pogostih izrazov, ki jih na Sceni uporabljamo:
BETA: Pravilno zaporedje gibov pri plezanju bolderja.
CRASH PAD: Blazina, ki jo pri plezanju v naravi položimo pod skalo, da ublaži padec.
DETAJL: Najtežji gib balvanskega problema.
DYNO: Dinamicen gib, tudi ‘dinamc’.
FLASH: V prvem poskusu preplezan bolder.
GRIF: Oprimek.
KRIMP: Majhen oprimek, policka.
PINCH: Tudi ‘klešce’, oprimek, ki ga primemo, kot bi bile naše roke klešce.
PLATA: Ravna ali naprej nagnjena stena, angl. ‘slab’.
SLOPER: Velik plosk oprimek.
STREHA: Vodoravna stena po kateri plezamo.
STOP: Oprimek, na katerega stopimo.
ŠALCA: Najboljši oprimek, ki ga lahko primemo z vsemi prsti.
VOLUMEN: Večji oprimek, ki ga lahko primemo z vsemi prsti. Tudi ‘škatla’ ali ‘tvorina’.
ŠUTALNICA: Stena za treninge, na kateri so oprimki brez reda gosto posejani – balvanske probleme si tam sestavljamo sami, angl. spraywall
NAŠUTAN: Utrujen od plezanja. Predvsem nas bolijo podlahti.
SPOTANJE: Varovanje plezalnega partnerja, da se pri padcu med plezanjem bolderja ne poškoduje.
ROUTESETTER: Postavljalec smeri, tisti, ki oprimke razporedi na steni v balvanske probleme.
SETTANJE: Vsakotedensko postavljanje novih smeri na steno.